 |
|
| Borzni trg |
|
|
Cene delnic so v tem tednu v povprečju višje za 0,64 %, merjeno z indeksom SBI20.
|
|
 |
|
| Borzni komentar |
|
V minulem tednu je bilo na Ljubljanski borzi sklenjenih 2.087 poslov v skupni vrednosti 8,74 mio EUR. V povprečju je bilo na trgovalni dan sklenjenih 522 poslov, povprečna vrednost posla pa je znašala 4,19 tisoč EUR.
Tečaji delnic na Ljubljanski borzi so se pretekli teden, merjeno z indeksom SBI20, v povprečju zvišali za 0,64%. Na zadnji trgovali dan minulega tedna je vrednost indeksa SBI20 znašala 4.114.37 točk. Največ prometa v minulem tednu je bilo sklenjenega z delnicami Krke, in sicer za 2,146 mio EUR, od česar je bilo 645 tisoč EUR prometa s svežnji. Enotni tečaj delnic Krke se je v preteklem tednu zvišal za 0,86%. Z delnicami Mercatorja je bilo sklenjenih za 1,085 mio EUR prometa, od česar je bilo 746 tisoč EUR prometa s svežnji. Enotni tečaj delnic Mercatorja se je v minulem tednu zvišal za 1,74%. Tretje najprometnejše so bile delnice Petrola, s katerimi je bilo sklenjeno za 206 tisoč EUR prometa, prometa s svežnji ni bilo. Enotni tečaj delnic Petrola se je v minulemu tednu zvišal za 1,39%. Najbolj se je v minulem tednu ob upoštevanju višjega prometa 95 tisoč EUR znižal tečaj delnic Gorenja, in sicer za 1,09%, največji porast enotnega tečaja pa so (prav tako ob upoštevanju višjega prometa) v minulem tednu zabeležile delnice Save, ki so se ob prometu 93 tisoč EUR podražile za 2,24%.
Z obveznico SOS2E je bilo v minulem tednu sklenjenih 37 poslov v skupni vrednosti 368 tisoč EUR. Enotni tečaj obveznice se je gibal med 104,50% in 104,86% nominalne vrednosti obveznice, v petek pa je znašal 104,81% nominalne vrednosti obveznice.
|
|
| Novice iz podjetij |
|
NLB Skupina je v letu 2009 ustvarila negativen rezultat pred in po davkih v višini 81,9 mio EUR, medtem ko je v letu poprej ustvarila 38,2 mio EUR dobička pred davki ter 20,5 mio EUR dobička po davkih. Poslabšanje poslovnega rezultata je bilo predvsem posledica povišanega obsega oblikovanih oslabitev in rezervacij. V letu 2009 so bile namreč na ravni Skupine zaradi slabšanja kreditnega portfelja oblikovane kreditne oslabitve in rezervacije v višini 287,5 mio EUR, skupno pa je Skupina v letu 2009 zabeležila za 311,6 mio EUR oslabitev in rezervacij, kar je bilo za 100 mio EUR oz. 47,3% več kot v letu poprej. Poleg tega so na poslovni rezultat negativno vplivali tudi enkratni dogodki, in sicer v skupni višini 25,9 mio EUR. Uprava je še pojasnila, da je v oteženih razmerah poslovanja NLB Skupina sicer dosegla soliden rezultat pred rezervacijami v višini 229,7 mio EUR, nanj pa sta pozitivno vplivala tudi 1,3-odstotno znižanje stroškov ter 15,3-odstoten porast neto neobrestnih prihodkov, medtem ko so se neto obrestni prihodki znižali za 11,0%. Znižanje slednjih je bilo predvsem rezultat dražjih virov financiranja. Bilančna vsota NLB Skupine se je v letu 2009 glede na predhodno leto povečala za 3,7% in je koncem leta 2009 dosegla 19.612 mio EUR. Kapitalska ustreznost NLB Skupine je na dan 31.12.2009 znašala 10,6% (celotni kapital) oz. 7,2% (temeljni kapital).
Skupina Nova KBM je v letu 2009 ustvarila dobiček iz rednega delovanja v višini 17,4 mio EUR, kar je za 8,6% več od načrtov uprave, kljub temu pa za 20,1% manj kot v letu 2008. Dobiček pred rezervacijami in oslabitvami je znašal 94,8 mio EUR, kar je za 28,2% več kot v letu 2008, na njegovo rast pa so imele pozitiven vpliv predvsem višje čiste opravnine in višje čiste obresti. Prve so porasle za 8%, druge pa za 1%. Rast je bila še pod bolj opaznim pozitivnim vplivom izida iz poslovanja z vrednostnimi papirji in tujimi valutami.
Skupina je namreč leto 2009 zaključila s 5,7 mio EUR dobička iz naslova poslovanja z vrednostnimi papirji in tujimi valutami, v letu 2008 pa je iz tega naslova ustvarila 13,3 mio EUR izgube. Na višino čistega dobička Skupine, ki je v lanskemu letu znašal 12,7 mio EUR in je bila glede na leto poprej nižji za 26,7%, je negativno vplivalo zniževanje kvalitete kreditnega portfelja kot posledica recesije in oteženih gospodarskih razmer. Tako so neto odhodki iz naslova oblikovanja oslabitev in rezervacij na ravni Skupine v letu 2009 znašali 77,4 mio EUR (2008: 52,2 mio EUR). Vseobsegajoči donos Skupine je v letu 2009 znašal 44,4 mio EUR, medtem ko je vseobsegajoči donos matične družbe znašal 39,3 mio EUR. Bilančna vsota Skupine Nove KBM je na dan 31.12.2009 znašala 5.786,8 mio EUR, kar predstavlja 5,4-odstotni porast v primerjavi s koncem leta poprej, bilančna vsota matične družbe pa je znašala 4.789,4 mio EUR in je v enaki primerjavi porasla za 4,9%. Rast bilančne vsote je bila predvsem posledica povečanega obsega vlog nebančnega sektorja (met temi je tudi prejeti državni depozit v višini 325 mio EUR iz aprila). Tržni delež bilančne vsote je bil koncem leta 2009 za 0,3 o.t. nižji kot ob koncu leta poprej in je znašal 9,3%. Kapitalska ustreznost Nove KBM d.d. je na dan 31.12.2009 znašala 10,60% (celotni kapital) oz. 7,86% (temeljni kapital).
Poštna banka Slovenije, članica Skupine Nova KBM, je v letu 2009 povečala obseg poslovanja povečala za 12% ter z realizirano bilančno vsoto v višini 786,9 mio EUR presegla napovedi uprave za 3%. Iz poštne banke so pojasnili, da je v letu 2009 glede na leto poprej banka skupni obseg kreditiranja povečala za 8%, pri čemer se je za enak odstotek povečal obseg kreditiranja pravnim osebam, za odstotek več pa se je povečal obseg kreditiranja fizičnim osebam. Dodatno so pojasnili, da je zaradi večanja obsega poslovanja, slabšanja finančnih rezultatov podjetij in padca plačilne discipline med gospodarskimi subjekti banka v letu 2009 oblikovala za 8,8 mio EUR neto rezervacij in oslabitev, kar je 2% več v primerjavi z letom 2008 in za 43% več od načrtov uprave. Banka je leto 2009 zaključila s 5,0 mio EUR čistega dobička, kar je bilo za 69% več od načrtov uprave, pri čemer so pojasnili, da je bil razlog za izboljšan poslovni izidi poleg večjega obsega poslovanja in višje obrestne marže še ugodnejša stroškovna učinkovitost banke.
Abanka d.d. je v letu 2009 ustvarila za 75,0 mio EUR čistih obresti oz. za 2,3% manj kot v letu poprej. Vrednost čistih opravnin je znašala 29,5 mio EUR in je bila glede na enako obdobje lani nižja za 1,7%. Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, so dosegli 4,8 mio EUR, medtem ko je v enakemu obdobju leta 2008 Abanka iz tega naslova ustvarila izgubo v višini 12,1 mio EUR. Dobiček iz rednega poslovanja banke je v letu 2009 znašal 29,0 mio EUR in je bil glede na leto poprej višji za 5,3%, čisti dobiček pa je v enaki primerjavi porasel za 3,1% in je znašal 22,9 mio EUR. Porast teh dveh kategorij je bil v veliki meri posledica že zgoraj omenjenega izboljšanja na strani izida iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, medtem ko je na rast negativno vplivalo povišanje stroškov oslabitev z 22,0 mio EUR na 29,3 mio EUR. Bilančna vsota Abanke d.d. je na dan 31.12.2009 znašala 4,51 mrd EUR in je bila glede na dan 31.12.2008 višja za 18,0%. Rast je bila opazno nad načrti za to obdobje, deloma pa je bila tudi posledica izdaje obveznic v višini 500 mio EUR. Tržni delež bilančne vsote je ob koncu leta 2009 znašal 8,8%.
Istrabenz je v torek, 9.2.2010, obvestil javnost, da je v soboto, 6.2.2010, njena hčerinska družba Istrabenz Turizem objavila poziva za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup 100% deležev v družbah Istrabenz hoteli Portorož ter Grand Hotel Adriatic. Iz Istrabenza so pojasnili še, da je bila objava pozivov skladna s procesom dezinvestiranja družbe Istrabenz Turizem in Skupine Istrabenz Turizem.
Pozavarovalnica Sava je dne 10.2.2010 na spletnih straneh Ljubljanske borze sporočila, da je bilo 49% delnic kosovske premoženjske zavarovalnice Dukagjina, o nakupu katerih je Pozavarovalnica Sava obvestila javnost 4.1.2010, prepisane na Pozavarovalnico Sava. S tem je Pozavarovalnica Sava postala 100-odstotna lastnica omenjene družbe.
Nadzorni svet Cinkarne Celje je na 1. redni seji, ki je potekala dne 9. 2. 2010, na predlog predsednika uprave - generalnega direktorja, Tomaža Benčine, za mandatno obdobje petih let od 30.6.2010 dalje za članico uprave in namestnico predsednika uprave ponovno imenoval tehnično direktorico Nikolajo Podgoršek Selič, za novega člana uprave, odgovornega na področja financ, računovodstva in informatike, pa je bil za enako mandatno obdobje imenovan Jurij Vengust.
|
|
| Politične in ekonomske novice |
|
Po podatkih Statističnega Urada republike Slovenije je bila industrijska proizvodnja v Sloveniji v decembru 2009 glede na mesec poprej višja za 0,2%, v primerjavi z decembrom 2008 pa je porasla za 2,7%. V celotnemu letu 2009 je bila industrijska proizvodnja v Sloveniji za 17,4% nižja kot v letu 2008. V primerjavi s predhodnim mesecem je bila decembrska industrijska proizvodnja višja le v predelovalnih dejavnostih (+1,2%), znižala pa se je v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-4,2%) ter v rudarstvu (-22,7%). V primerjavi z decembrom 2008 je bila prav tako višja zgolj v predelovalnih dejavnostih (+3,6%), v oskrbi z električno energijo, plinom in paro in v rudarstvu pa se je znižala, in sicer za 7,7% oz. za 21,9%. V razdelitvi po namenskih skupinah proizvodov se je industrijska proizvodnja v Sloveniji v decembru 2009 v primerjavi s predhodnim mesecem zvišala v proizvodnji proizvodov za široko porabo (+3,0%) in v proizvodnji proizvodov za investicije (+2,6%), znižala pa se je v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo, in sicer za 5,2%. V primerjavi z decembrom 2008 je bila proizvodnja višja v proizvodnji proizvodov za investicije (+7,3%) in v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo (+6,6%), znižala pa se je v proizvodnji proizvodov za široko porabo (- 4,6%). Zaloge industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se v decembru 2009 glede na november 2009 zmanjšale za 0,7%, glede na december 2008 pa so bile nižje za 9,8%. Zaloge v celotnemu letu 2009 so bile prav tako nekoliko nižje kot v letu 2008, in sicer za 0,3%.
Po podatkih Statističnega urada RS je Slovenija v decembru 2009 izvozila za 1.225,6 mio EUR blaga, uvozila pa za 1.362,3 mio EUR blaga. Pokritost uvoza z izvozom je bila 90,0-odstotna. Izvoz v decembru 2009 je bil za 3,1% višji kot v enakem obdobju leta 2008, vrednost uvoza pa je bila v enaki primerjavi nižja za 10,1%. Blago, odpremljeno v države članice EU, je predstavljalo 66,5% izvoza vsega blaga, blago, prejeto iz držav članic EU, pa 79,8% vsega uvoženega blaga. Slovenija je v celotnemu letu 2009 izvozila za 16.039,9 mio EUR blaga, kar je v primerjavi z letom 2008 za 19,0% manj. V omenjenem obdobju je Slovenija uvozila za 16.958,6 mio EUR blaga oz. za 26,4% manj kot v letu 2008. V tem obdobju je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 918,6 mio EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 94,6-odstotna.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so se v mesecu januarju 2010 cene življenjskih potrebščin v Sloveniji v primerjavi z mesecem poprej v povprečju znižale za 0,8%. Blago se je pocenilo za 1,3%, medtem ko so cene storitev v povprečju podražile za 0,5%. Med blagom so se najbolj znižale cene poltrajnega blaga (-11,5%), cene trajnega blaga so upadle za 0,6%, medtem ko so se cene blaga dnevne rabe povišale za 1,1%. Skupno mesečno rast cen so najbolj znižale nižje cene obleke in obutve (za 1,3 o.t.), po 0,1 o.t. pa so k januarskemu znižanju cen prispevale še nižje cene osebnih avtomobilov, pocenitve v skupini rekreacija in kultura ter druge januarske pocenitve. Iz Statističnega urada so pojasnili, da so imele na padec cen v skupini obleka in obutev opazen vpliv zimske posezonske razprodaje (oblačila so bila cenejša za 16,4%, obutev za 15,0%, oblačilni dodatki pa za 6,5%). K skupni mesečni rasti cen so 0,3 o.t. prispevali dražji energenti, 0,2 o.t. dražja hrana in brezalkoholne pijače, po 0,1 o.t. pa so prispevale še višje cene komunalnih storitev ter podražitve v skupinah zdravje in komunikacije. Januarja 2010 smo v Sloveniji na letni ravni zabeležili 1,5-odstotno inflacijo, povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 0,8-odstotna. V enemu letu so se najbolj povišale cene v skupinah alkoholne pijače in tobak (+7,9%), stanovanje (+7,6 %) ter raznovrstno blago in storitve (+3,3%), pocenile pa so se v skupinah obleka in obutev (-5,9%), hrana in brezalkoholne pijače (-2,4%), komunikacije (-0,6%) ter zdravje (-0,3%). Rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v Sloveniji v januarju 2010 na mesečni ravni negativna, in sicer v višini 0,6%, letna rast cen je bila 1,8-odstotna, povprečna letna rast cen pa je znašala +0,9%.
Po podatkih Statističnega Urada republike Slovenije so se cene novozgrajenih stanovanj v Sloveniji v 4. četrtletju 2009 glede na četrtletje poprej zvišale za 0,2%. S tem se je ustavil niz petih zaporednih četrtletnih padcev cen novozgrajenih stanovanj v Sloveniji, cene novozgrajenih stanovanj pa so bile v drugi polovici lanskega leta na približno enaki ravni kot ob začetku leta 2007. V 4. četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji prodanih 395 novogradenj, kar je bilo največ v letu 2009 ter več kot dvakrat toliko kot v enakemu obdobju leta 2008, rast pa je bila v določeni meri tudi posledica metodološke spremembe pri zajemu podatkov, zaradi katere je bilo v 4. četrtletju 2009 v statistično raziskovanje o cenah novogradenj na novo vključenih 54 podjetij, ki so »prispevala« podatke za kar 15% vseh transakcij. Kljub temu je bila tudi z izključitvijo tega vpliva največja prodaja v letu 2009 dosežena v četrtem četrtletju. Iz Statističnega urada so še pojasnili, da je še prezgodaj sklepati o temu, da so se cene novozgrajenih stanovanj v Sloveniji že ustalile.
|
|
