 |
|
| Borzni trg |
|
|
Cene delnic so v tem tednu v povprečju nižje za 0,47 %, merjeno z indeksom SBI20.
|
|
 |
|
| Borzni komentar |
|
V minulem tednu je bilo na Ljubljanski borzi sklenjenih 2.613 poslov v skupni vrednosti 11,34 mio EUR. V povprečju je bilo na trgovalni dan sklenjenih 523 poslov, povprečna vrednost posla pa je znašala 4,34 tisoč EUR.
Tečaji delnic na Ljubljanski borzi so se pretekli teden, merjeno z indeksom SBI20, v povprečju znižali za 0,47%. Na zadnji trgovali dan minulega tedna je vrednost indeksa SBI20 znašala 4.117,78 točk. Največ prometa v minulem tednu je bilo sklenjenega z delnicami Krke, in sicer za 2.699 mio EUR, od česar je bilo 463 tisoč EUR prometa s svežnji. Enotni tečaj delnic Krke se je v preteklem tednu znižal za 0,47%. Z delnicami NKBM je bilo sklenjenih za 385 tisoč EUR prometa, prometa s svežnji ni bilo. Enotni tečaj delnic NKBM se je v minulem tednu zvišal za 2,44%. Tretje najprometnejše so bile delnice Mercatorja, s katerimi je bilo sklenjeno za 325 tisoč EUR prometa, prometa s svežnji ni bilo. Enotni tečaj delnic Mercatorja se je v minulemu tednu zvišal za 2,01%. Največji porast enotnega tečaja so v minulem tednu zabeležile delnice Gorenja, ki so se ob prometu 104 tisoč EUR podražile za 3,23%. Ob prometu 270 tisoč EUR so se najbolj pocenile delnice Petrola, in sicer za 3,46%.
Z obveznico SOS2E je bilo v minulem tednu sklenjenih 80 poslov v skupni vrednosti 2,149 mio EUR. Enotni tečaj obveznice se je gibal med 104,63% in 105,00% nominalne vrednosti obveznice, v petek pa je znašal 104,92% nominalne vrednosti obveznice.
|
|
| Novice iz podjetij |
|
V minulemu tednu je Gorenje javnosti predstavilo strateški načrt Skupine Gorenje za obdobje 2010-2013. Med ključne cilje za to obdobje si Skupina zastavlja do leta 2013 doseči EBIT maržo v višini od 5% do 6%, doseči ali preseči dodano vrednost na zaposlenega najmanj na ravni 40.000 EUR, preseči osnovne finančne kazalnike na ravni povprečja konkurenčnih družb ter doseči premijo nad povprečno vrednostjo stroškov kapitala oz. pozitivni ekonomski dobiček. V svoji največji diviziji, Divizija aparatov za dom, nameravajo v obravnavanem obdobju po rasti obsega poslovnih aktivnosti preseči raven povprečja konkurence, prav tako pa načrtujejo doseči rast vrednosti s povečevanjem dobičkonosnosti ter z rastjo prostega denarnega toka. Ključni strateški cilj Skupine Gorenje v diviziji Notranje opreme je postati vodilni ponudnik kuhinjskega pohištva in eden izmed treh vodilnih ponudnikov izdelkov ostalih treh poslovnih področij delovanja divizije na področju zahodnega Balkana. V sklopu področja Ekologija je ključni strateški cilj Skupine postati največja družba za celovite storitve ravnanja z odpadki v JV Evropi, medtem ko družbe področja Energetike Gorenje obravnava kot portfeljske nalože, družbe področja Storitev pa kot kapitalske naložbe. Omenimo še, da je Gorenje v sklopu strateškega načrta pojasnilo tudi, da bo dividendna politika družbe in Skupine v letih strateškega obdobja sledila uresničevanju politike pred letom 2009, ki predvideva, da se za namene letnega izplačila dividend nameni do 1/3 čistega poslovnega izida tekočega poslovnega leta Skupine Gorenje.
Aerodrom Ljubljana je v letu 2009 oskrbel nekaj več kot 1,43 mio potnikov, teža prepeljanega tovora je znašala 14,3 tisoč ton, število zabeležil premikov letal pa je znašalo 45,5 tisoč. Uprava podjetja je pojasnila, da je na strani fizičnega pretovora Aerodrom Ljubljana z doseženimi rezultati dosegel ali presegel načrte v vseh zgoraj omenjenih kategorijah. Iz Aerodroma so dodatno pojasnili, da znašajo ocenjeni poslovni prihodki družbe za lansko leto 34 mio EUR, ocenjeni poslovni odhodki pa 26 mio EUR, kar je prav tako v skladu z načrti družbe, tako da ocenjen dobiček iz poslovanja za leto 2009 znaša 8 mio EUR. Spomnimo, da je Aerodrom leto 2008 končal z 38,6 mio EUR poslovnih prihodkov ter 26,8 mio EUR poslovnih odhodkov, dobiček iz poslovanja pa je tako znašal 13,1 mio EUR.
Iz Telekoma Slovenije so v sredo, 28.1.2010, obvestili javnost, da je nadzorni svet družbe na svoji seji, ki je potekala dan poprej, obravnaval poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije za leto 2010. Iz Telekoma so pojasnili, da gre zaradi pričakovanih organizacijskih sprememb Skupine na domačemu trgu za načrt »prehodne« narave, saj se omenjene spremembe še ne bodo odražale v poslovnih rezultatih Skupine. Dodatno so pojasnili, da se je na domačemu trgu Skupine stagnacija rasti pričela že pred časom, zato so pričakovanja Telekoma Slovenije usmerjena na trge JV Evrope. Nadzorni svet je obvestil člana uprave, Filipa Ogrisa - Martiča in Željka Puljića, da jima po rednem izteku mandata (30.4.2010) le-tega ne bo podaljšal. Novih članov uprave sicer še ni imenoval, kar pa namerava storiti do 13.3.2010, ko bo svoj mandat nastopil nov predsednik uprave, Ivica Kranjčevič. Omenimo še, da je v preteklemu tednu Telekom Slovenije prav tako obvestil javnost, da je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo Telekoma Slovenije, s katero je Telekom Slovenije zahteval prepoved kršitve blagovnih znamk Centreks in Telekom Slovenije ter dejanj nelojalne konkurence s strani družbe T-2, d. o. o.
|
|
| Politične in ekonomske novice |
|
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno v Sloveniji decembra lani višji od realnega prihodka v mesecu poprej, in sicer za 0,9%. V trgovini na drobno brez motornih goriv je bil realni prihodek od prodaje v enaki primerjavi nižji za 1,0%, medtem ko se je v trgovini z motornimi vozili in od popravila le-teh zvišal za 0,8%. Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno je bil v decembru 2009 za 11,5% nižji kot v enakemu obdobju leta 2008. V trgovini na drobno brez motornih goriv je bil realni prihodek od prodaje v enaki primerjavi nižji za 6,0%, medtem ko se je v trgovini z motornimi vozili in od popravila le-teh znižal za 2,2%.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je prihodek od prodaje storitev v Sloveniji v novembru 2009 v primerjavi s prihodkom v oktobru 2009 povišal v večini skupin storitvenih dejavnosti. Najbolj se je povišal v skupini radijska in televizijska dejavnost (+7,5%), sledili pa sta skupini dejavnost v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi (+6,9%) in računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti (+6,7%). V omenjeni primerjavi se je najbolj znižal prihodek v skupini pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (-17,5%) ter v skupini dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti (-13,3%). V primerjavi z novembrom 2008 se je prihodek od prodaje storitev v Sloveniji v novembru 2009 znižal v večini skupin storitvenih dejavnosti. Najbolj se je znižal v skupini dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti (-35,7%), sledili pa sta skupini dejavnost v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi (-20,3%) in druge strokovne in tehnične dejavnosti (-20,3%). V omenjeni primerjavi se je povečal zgolj prihodek v skupini zaposlovalne dejavnosti (+2,9%).
Po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije je bila vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji januarja 2010 za 4 o.t. višja kot decembra 2009, na zvišanje vrednosti tega kazalnika pa je vplivalo predvsem povečanje zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Glede na januar 2009 je bila vrednost kazalnika gospodarske klime višja za 17 o.t., glede na dolgoletno povprečje pa nižja za 14 o.t. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila januarja 2010 za 5 o.t. višja kot decembra 2009 in hkrati za 31 o.t. višja kot januarja 2009, glede na dolgoletno povprečje pa je bila nižja za 5 odstotnih točk.
Med kazalniki stanj za to kategorijo se je glede na december 2009 najbolj zvišala vrednost kazalnika izvozna naročila, za 10 o.t., med kazalniki pričakovanj pa sta se najbolj zvišali vrednosti kazalnikov pričakovana proizvodnja in pričakovan izvoz (vsaka za 8 o.t.) ter tako dosegli najvišji vrednosti po juliju 2008 oziroma juniju 2008. Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bila v januarju 2010 za 2 o.t. nižja kot decembra 2009 in za 22 o.t. nižja od dolgoletnega povprečja ter za 3 o.t. višja kot v januarju 2009. Kot največji omejitveni dejavnik je največ podjetij v trgovini na drobno navedlo konkurenco v sektorju (47% anketiranih podjetij), nizko povpraševanje (43%) ter visoke stroške dela (40%). 11% anketiranih podjetij ni navedlo omejitev. Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila januarja 2010 za 7 o.t. nižja kot decembra 2009, glede na januar 2009 in dolgoletno povprečje pa je bila nižja za 17 oz. za 47 o.t. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi s preteklim mesecem večinoma zvišale, pričakovanja za naslednje 3 mesece pa so večinoma neugodna. Kot glavna omejitvena dejavnika gradbeniki navajajo nezadostno povpraševanje (57% gradbenih podjetij) in visoko stopnjo konkurence v panogi (52% gradbenih podjetij). Pomembnejši omejitveni dejavniki so še visoki stroški dela (slednje je navedlo 29% podjetij), visoki finančni stroški (26% podjetij) ter slabi vremenski pogoji (24% podjetij). Vrednost kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih je bila januarja za 9 o.t. višja kot mesec poprej in za 8 o.t. višja kot januarja 2009. Kot glavni omejitveni dejavnik so storitvena podjetja navedla nezadostno povpraševanje, vrednost kazalnika pomanjkanje delovne sile pa je bila najnižja v celotnem opazovanem obdobju.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je mesečni TOM za februar 2010 glede na mesec poprej ostal na nespremenjeni ravni (0,1%), zvišal pa se je letni TOM, in sicer z 1,18% na 1,31%.
Po podatkih Statističnega Urada je bilo v Sloveniji v 3. četrtletju lanskega leta opravljenih 276,7 mio delovnih ur, kar predstavlja upad za 3,7% glede na enako obdobje leta 2008 ter upad za 9,1% v primerjavi z 2. četrtletjem 2009. Upad števila delovnih ur glede na četrtletje poprejj je bil po oceni Statističnega urada pričakovan, saj je običajno delovnih ur v tretjih četrtletjih zaradi delovnih dopustov manj. Tako je bilo število opravljenih delovnih ur v 3. četrtletju 2009 glede na 2. četrtletje 2009 višje le v gradbeništvu (+5,6%), največji upad delovnih ur pa je pričakovano zabeležil sektor izobraževanja (-24,5%). Zaposlena oseba je v 3. četrtletju 2009 opravila povprečno 125 delovnih ur na mesec ali za 1,6% več kot v enakemu obdobju leta 2008, največ delovnih ur pa so opravili zaposlenci v gradbenem sektorju, v povprečju 143. Sledili sta dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ter promet in skladiščenje; v vsaki od omenjenih dejavnosti je zaposlena oseba opravila povprečno 133 delovnih ur na mesec. Najmanj delovnih ur je v 3. četrtletju 2009 opravila oseba, zaposlena v dejavnosti izobraževanje, in sicer povprečno 104 delovne ure na mesec (skoraj za tretjino manj kot oseba, zaposlena v gradbeništvu).
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so se cene uvoženih proizvodov v Sloveniji decembra 2009 glede na mesec poprej zvišale za 0,1%. Cene proizvodov, dobavljenih iz evroobmočja, so bile višje za 1,0%, cene proizvodov, dobavljenih iz nevroobmočja, pa so se znižale za 0,3%. Ob razdelitvi proizvodov po namenu porabe so se decembra 2009 v primerjavi z novembrom 2009 najbolj zvišale cene energentov (+4,1%), cene proizvodov za investicije so porasle za 0,2%, cene surovin za 0,1%, znižale pa so se zgolj cene proizvodov za široko porabo, in sicer za 0,4%. Cene uvoženih proizvodov so se decembra 2009 v primerjavi z decembrom 2008 zvišale za 0,4%. Cene proizvodov, dobavljenih iz evroobmočja, so se v enemu letu zvišale za 0,3%, cene proizvodov, uvoženih iz neevroobmočja, pa za 0,8%.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v decembru 2009 v Sloveniji v turističnih nastanitvenih objektih zabeleženih okoli 160 tisoč prihodov turistov, kar je za 2% manj kot v enakemu obdobju 2008. Skupno število prenočitev je decembra znašalo 437 tisoč, kar je 5% manj kot decembra 2008. Med turističnimi prenočitvami je bilo v decembru 2009 51% prenočitev tujih turistov. Od tega so največ prenočitev prispevali turisti iz Italije (44%), sledili so turisti iz Avstrije (12%), Hrvaške (9%) in Nemčije (5%). Največ prenočitev je bilo zabeleženih v zdraviliških krajih (42% vseh prenočitev), sledijo gorski kraji (23%) in obmorski kraji (14%), v Ljubljani pa je bilo 9% vseh prenočitev. Skupno je bilo v letu 2009 v turističnih nastavitvenih objektih v Sloveniji evidentiranih preko 2.716 tisoč prihodov turistov in preko 8.290 tisoč prenočitev turistov. Število prihodov je bilo v letu 2009 za 1% manjše kot v letu 2008 (število prihodov domačih turistov se je povečalo za 6%, število prihodov tujih turistov pa zmanjšalo za 6%), prav tako za 1% pa se je znižalo število prenočitev (število prenočitev domačih turistov se je povečalo za 6%, število prenočitev tujih turistov pa zmanjšalo za 6%).
|
|
