 |
|
| Borzni trg |
|
|
Cene delnic so v tem tednu v povprečju nižje za 0,07 %, merjeno z indeksom SBI20.
|
|
 |
|
| Borzni komentar |
|
V minulem tednu je bilo na Ljubljanski borzi sklenjenih 2.371 poslov v skupni vrednosti 9,89 mio EUR. V povprečju je bilo na trgovalni dan sklenjenih 474 poslov, povprečna vrednost posla pa je znašala 4,17 tisoč EUR.
Tečaji delnic na Ljubljanski borzi so se pretekli teden, merjeno z indeksom SBI20, v povprečju znižali za 0,07%. Na zadnji trgovali dan minulega tedna je vrednost indeksa SBI20 znašala 4.137,40 točk. Največ prometa v minulem tednu je bilo sklenjenega z delnicami Krke, in sicer za 8,11 mio EUR, od česar je bilo 2,97 mio EUR prometa s svežnji. Enotni tečaj delnic Krke se je v preteklem tednu znižal za 0,54%. Z delnicami Mercatorja je bilo sklenjeno za 746 tisoč EUR prometa, od česar je bilo 250 tisoč EUR prometa s svežnji. Enotni tečaj delnic Mercatorja se je v minulem tednu zvišal za 5,19%, kar je ob upoštevanju vidnejšega prometa predstavljalo tudi najvišji porast enotnega tečaja na Ljubljanski borzi v minulemu tednu. Tretje najprometnejše so bile delnice NKBM, s katerimi je bilo sklenjeno za 589 tisoč EUR prometa, od česar je bilo 160 tisoč EUR prometa s svežnji. Enotni tečaj delnic NKBM se je se je v minulemu tednu znižal za 0,92%, kar je ob upoštevanju vidnejšega prometa predstavljalo tudi največje znižanje enotnega tečaja na Ljubljanski borzi v minulemu tednu.
Z obveznico SOS2E je bilo v minulem tednu sklenjenih 67 poslov v skupni vrednosti 864 tisoč EUR. Enotni tečaj obveznice se je gibal med 104,61% in 105,00% nominalne vrednosti obveznice, v petek pa je znašal 104,86% nominalne vrednosti obveznice.
|
|
| Novice iz podjetij |
|
Na novinarski konferenci, ki je potekala dne 21.1.2010, je uprava družbe Krka, d.d., predstavila prodajne rezultate matične družbe in Skupine Krka ter nerevidirani čisti poslovni izid matične družbe za leto 2009. Prodaja Skupine je v letu 2009 znašala 951 mio EUR, kar je za 1,1 mio EUR več kot v letu 2008. Matična družba je ustvarila za 851 mio EUR prihodkov in bo po odpravi starih in oblikovanju novih rezervacij imela predvidoma 170 mio EUR dobička, dobiček skupine pa bo še nekoliko višji. V letu 2009 je Krka 89% prihodkov ustvarila v tujini. V Sloveniji je prodaja zrasla za 1%, v Srednji Evropi za 6%, v Jugovzhodni in Vzhodni Evropi je prodaja padla za 5% oz. 4%, v Zahodni Evropi in čezmorskih trgih pa se prodaja glede na leto 2008 ni bistveno spremenila. Najpomembnejša skupina izdelkov v prodaji Krke ostajajo zdravila na recept. Njihova prodaja je znašala 792 mio EUR in se je glede na leto 2008 povečala za 9,8 mio EUR oziroma 1,2%. V Krki so odpravili rezervacije v višini 90 mio EUR, oblikovali pa so nove v višini 47,5 mio EUR. Slednje so namenjene predvsem za morebitne obveznosti v povezavi s postopkom, ki ga vodi Evropska komisija v zvezi z domnevno kršitvijo pravil konkurenčnega prava pri prodaji zdravila »perindopril« na trgih EU. V letu 2009 je Krka pridobila prve registracije za 21 novih izdelkov v 40 farmacevtskih oblikah, hkrati pa je pridobila še 874 novih registracij izdelkov. Za naložbe so v letu 2009 namenili 91,1 mio EUR, trenutno pa je največja Krkina naložba obrat za proizvodnjo trdnih farmacevtskih oblik, ki je zasnovan tako, da bo večji del zmogljivosti namenjen proizvodnji tablet in obloženih tablet, del pa proizvodnji kapsul. V letu 2009 se je število zaposlenih v Skupini povečalo za 5%.
Družba Žito, d.d., je na spletnih straneh ljubljanske borze objavila poročilo o seji nadzornega sveta družbe, ki je potekala dne 19.1.2010 in na kateri so sprejeli Poslovni načrt Skupine Žito in družbe Žito, d.d., za leto 2010. V letu 2010 načrtujejo čiste prihodke od prodaje v višini 115,7 mio EUR, kar je na nivoju ocenjene prodaje za leto 2009. Količinsko naj bi prodaja sicer porasla za 1,5%, vendar je zaradi pričakovanega padca prodajnih cen v nekaterih programih načrtovana prodaje vrednostno nižja.
Največja rast prodaje je predvidena na novih programih (čajev, začimb in riža) ter na programih konditorstva, testenin in trajnih pekovskih izdelkov. Na programih mlinarstva, svežih pekovskih izdelkov, slaščic in zamrznjene hrane pričakujejo nekoliko nižji obseg prodaje kot v letu 2009, predvsem zaradi padca prodajnih cen in krčenja prodajnega asortimana. Novi programi bodo predvidoma prispevali 15% k celotnim prihodkom podjetja. Uprava v letu 2010 napoveduje 0,5% nižjo prodajo v Sloveniji glede na leto 2009, v tujini pa naj bi predvsem po zaslugi višje prodaje novih programov in prepečenca prodaja zrasla za 4,3%. V Sloveniji bodo predvidoma ustvarili 84% prihodkov, v tujini pa 16%. Program svežih pekarskih izdelkov trenutno beleži padanje prodaje srednje cenovnih kruhov, povečuje pa se prodaja nizko cenovnih kruhov. Žito se bo v prihodnje usmerilo predvsem na prodajo t.i. top kruhov, katerih prodaja se je v letu 2009 povečala, po mnenju uprave pa se bo povečala tudi v letu 2010. S pomočjo uvedbe novih izdelkov in učinkovitimi marketinškimi pristopi rast prodaje načrtujejo tudi pri čokoladah Gorenjka. Poslovni izid iz poslovanja Skupine Žito v letu 2010 bo predvidoma znašal 4,8 mio EUR, čisti poslovni izid pa 2,7 mio EUR. Skupina Žito bo v letu 2010 predvidoma ustvarila 40,2 mio EUR dodane vrednosti, kar pomeni 28.465 EUR na zaposlenega. V primerjavi z oceno za leto 2009 se bo dodana vrednost na zaposlenega predvidoma povečala za 5,8%. Izboljšali naj bi se tudi drugi kazalniki poslovanja, med drugim dobičkonosnost prodaje z 0,6% na 2,4% in donosnost kapitala z 1,1 na 4,0%.
|
|
| Politične in ekonomske novice |
|
Statistični Urad RS je objavil rezultate ankete o mnenju potrošnikov v Sloveniji za mesec januar. Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila v januarju 2010 za 1 odstotno točko nižja kot v decembru 2009. Vrednost tega kazalnika je tako rahlo upadla drugi mesec zapored, kljub temu pa je bila januarja izmerjena vrednost za 3 o.t. večja od lanskoletnega povprečja in za kar 17 o.t. višja kot v enakem obdobju lani. Med vsemi kazalniki, ki jih obravnava analiza so potrošniki največ optimizma izrazili glede časa, ki ga imajo na voljo za nakupe. Januarja je ta kazalnik dosegel najvišjo vrednost po oktobru 2009, ki je bila za 6 o.t. višja od lanskoletnega povprečja in za 8 o.t. višja kot v januarju 2009. Kazalnik »nakup avtomobila v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mesecih, ki ga spremljajo vsake tri mesece, je dosegel najvišjo vrednost po oktobru 2008. Januarja 2010 so bili potrošniki glede nakupa avtomobila za 5 odstotnih točk bolj optimistični kot v oktobru 2009 in za prav toliko odstotnih točk bolj optimistični tudi v primerjavi z lanskoletnim povprečjem in enakim lanskim obdobjem. Januarja 2010 je na vprašanje, kako verjetno je, da bodo v gospodinjstvih v prihodnjih 12 mesecih kupili avto 7% anketiranih odgovorilo, da je to zelo verjetno, 7%, da verjetno, 11%, da ni posebej verjetno, po mnenju treh četrtin vprašanih pa to sploh ni verjetno.
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je v novembru zvišala 0,1 o.t. in dosegla 10,1%. Število delovno aktivnih prebivalcev se je znižalo za okrog 400. Stopnja se je zvišala v vseh statističnih regijah razen v treh, in sicer v savinjski, zasavski in jugovzhodni Sloveniji, kjer se je nekoliko znižala. Med 210 slovenskimi občinami je že 15 občin doseglo ali preseglo prag 20-odstotne registrirane brezposelnosti, vse te pa so iz pomurske regije. V novembru se je število delovno aktivnih oseb najbolj znižalo v gradbeništvu, in sicer za približno 800, za 350 pa se je znižalo število delovno aktivnih oseb v predelovalnih dejavnostih. V drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in izobraževanju pa se je število delovno aktivnih oseb zvišalo, skupno za 480. V novembru je število registriranih brezposelnih oseb znašalo 95.446, od tega 48.930 moških in 46.516 žensk. Stopnja registrirane brezposelnosti med moškimi je znašala 9,3%, med ženskami pa 11,2%.
Statistični Urad RS je objavil podatke o cenah industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v Sloveniji za december 2009. Cene industrijskih proizvodov so se decembra v primerjavi z novembrom znižale za 0,2%, na letni ravni pa so se znižale za 1,2%. Od tega so se cene izvoženih proizvodov znižale za 0,4%, cene proizvodov na domačem trgu pa so ostale nespremenjene. Cene surovin so se v decembru znižale za 0,4%, cene energentov za 0,2%, cene proizvodov za investicije pa za 0,1%. Cene industrijskih proizvodov so se znižale v naslednjih dejavnostih: proizvodnja kovin (za 1,7%), proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 1,3%), proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov (za 0,6%).
V ostalih dejavnostih pa so se cene industrijskih proizvodov znižale za manj kot pol odstotka oz. se niso spremenile. Zvišanje cen je bilo zabeleženo v proizvodnji tekstilij (za 2,5 %), v proizvodnji koksa in naftnih derivatov, v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (v vsaki za 0,8 %), v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (za 0,6 %), v proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja in v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (v vsaki za 0,1 %). Cene izvoznih industrijskih proizvodov so se v povprečju znižale za 0,4%, od tega so se cene proizvodov, prodanih na trgih držav evro-območji znižale za 0,5%, cene proizvodov, prodanih na trgih držav izven evro-območja so ostale nespremenjene. Znižanje cen izvoženih proizvodov je bilo najbolj občutno v proizvodnji kovin, kjer so se cene znižale za 2,5%. Občutno zvišanje cen pa je bilo zabeleženo pri proizvodnji koksa in naftnih derivatov, za 4,8%. Kljub številnim pocenitvam so cene industrijskih proizvodov, prodanih na domačem trgu ostale nespremenjene. Znižanje cen je bilo najbolj opazno v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 1,8%) in v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov (za 0,6%). Zvišale pa so se cene v proizvodnji tekstil (za 6,4%), v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za 1,8%) in v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (za 0,6%). Cene industrijskih proizvodov so se v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 znižale za 1,2%. Cene proizvodov, prodanih na tujih trgih, so se v enem letu znižale za 1,7%, cene industrijskih proizvodov, prodanih na domačem trgu, pa za 0,7 %. Proizvodi, prodani na trge držav v evro-območju, so se v enem letu pocenili za 2,3%, proizvodi, prodani na trgih držav zunaj evro-območja, pa za 0,6%.
Statistični urad RS je objavil, da so bili prihodki iz prodaje v industriji za november 2009 nekoliko višji, vrednost novih naročil pa se je nekoliko zmanjšala. Prihodki od prodaje so se novembra 2009 v primerjavi z oktobrom zvišali za dober odstotek, v primerjavi z novembrom 2008 pa so višji za 0,1%. V prvih enajstih mesecih leta 2009 se je prihodek iz prodaje znižal za dobrih 18% v primerjavi z enakim obdobjem 2008. V primerjavi z oktobrom 2009 je bil prihodek iz prodaje novembra v rudarstvu višji za 24%, v predelovalni industriji pa za dober odstotek, v primerjavi z novembrom 2008 pa je bil prvi višji za dobrih 44%, drugi pa nižji za 0,5%.
V prvih enajstih mesecih 2009 je bil prihodek od prodaje v obeh panogah v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 nižji, in sicer v rudarstvu za 7%, v predelovalni dejavnosti pa za dobrih 18%. Prihodek od prodaje po namenskih skupinah industrijskih proizvodov se je novembra 2009 v primerjavi z oktobrom 2009 zvišal v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo (za slabe 4%) in v proizvodnji proizvodov za široko uporabo (za slabe 4%). V proizvodnji proizvodov za investicije se je znižal za skoraj 3%. V primerjavi z novembrom 2008 se je prihodek znižal za dober odstotek v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo in v proizvodnji proizvodov za široko uporabo, medtem ko se je v proizvodnji proizvodov za investicije se je znižal za dobre 4%. V primerjavi z istim obdobjem 2008, se je v prvih enajstih mesecih 2009 prihodek od prodaje v vseh treh skupinah znižal. V novembru so industrijska podjetja na tujih trgih ustvarila za dobra 2% višje prihodke, na domačem trgu so se prihodki zmanjšali za 0,5% v mesečni primerjavi. V primerjavi z novembrom 2008 je bil prihodek od prodaje na domačem trgu nižji skoraj za 11%, na tujem trgu pa višji skoraj za 6%. V prvih enajstih mesecih je bil skupen prihodek industrijskih podjetij glede na enako obdobje leta 2008 nižji za 19% na domačem in za 18% tujih trgu. V primerjavi z oktobrom 2009 je bila vrednost prejetih naročil v novembru nižja za 14%, v primerjavi z letom poprej pa je bila višja za dobrih 20%. Od tega je bila vrednost naročil z domačega trga nižja skoraj za 24%, vrednost novih naročil s tujega trga pa je bila nižja za dobrih 12%. Glede na november 2008 je bila vrednost naročil z domačega trga nižja za dobrih 24%, vrednost naročil s tujega trga pa višja za dobrih 31%. Vrednost novih naročil v enajstih mesecih leta 2009 je bila nižja kot v enakem obdobju leta 2008.
|
|
